by Nena Veber | Feb 15, 2021 | Blog
Ali kdaj kuhate polento? Klasično, ki se kuha 2 uri? Instant v 2-3 minutah?
Se sproščate? Klasično 2 uri? Sploh ne? Pa bi, če bi se dalo sprostiti v krajšem času?
V parih minutah? Instant meditacija?
Včasih je veljalo, da se moramo za meditacijo umakniti v »izolacijo«, da se lahko posvetimo sebi, svojim občutkom, sproščanju. Idealno bi bilo, če bi meditirali vsak dan, uro do dve …
Naša realnost je drugačna. Živimo v obdobju hitrega tempa, napredka in sprememb, ko vse več stvari v našem življenju postaja »instant«: od polente in žgancev, SMS voščil, do FB prijateljev in odnosov. Zakaj ne še sproščanje?
3 predlogi instant sproščanja
- Si predstavljate, kako sproščeni bi bili, če bi meditirali 5-8x na dan? Idealno. Po novem je vsakič, ko greste na WC, to vaš novi čas za meditacijo. Predstavljajte si, da skupaj z vsemi izločki odtekajo vse vaše napetosti, skrbi, problemi. Ko perete roke nekajkrat globoko vdihnite in si predstavljajte, da vas čista voda napolni z mirom in energijo. Vzemite si minuto več kot običajno in začutite, koliko bolj sproščeni ste po tem »mini obredu« v primerjavi s prej, ko tega niste počeli. Presenečeni boste, deluje, čeprav se zdi mogoče na prvi pogled preveč preprosto ali celo smešno.
- Izkoristite čas, ko čakate (v banki, na semaforju, v vrsti, ko se peljete z busom…) Videli boste, da tudi v minuti, ko čakate, lahko ogromno naredite zase: začutite telo, ugotovite kje ste napeti. Zavestno dihajte v ta del, si predstavljajte, da izdihani zrak raztopi vašo zakrčenost in utrujenost. Vsak nov vdih vas napolni s svežo energijo, sproščenostjo, umirjenostjo.
- Ko pridete iz službe utrujeni, s polno glavo težav je idealno, da greste pod tuš in se preoblečete, si zraven predstavljate, da s tem obredom prekinete službeno energijo in vstopite v svoj svet, kjer je mir, kjer čas teče počasneje. Predstavljajte si, da voda spere in odplavi vso utrujenost, sveža čista voda pa nahrani vaše telo in celice, jih obnovi in vas umiri. Predstavljajte si, da vam voda in zrak prinašata vse tisto kar potrebujete.
Ne začnite delati vsega naenkrat, manj je več! Ko se boste znali umirili sredi hrupa, dražljajev in stresa katerih del ste, vam bo to najhitreje pomagalo zmanjšati stres.
by Nena Veber | Jan 4, 2021 | Blog
Imate tri bančne račune:
- Levega, na katerega lahko polagate denar – brez omejitev, kolikor hočete, le dvigniti ga ne morete nikoli več.
- Srednjega, na katerega lahko poljubno polagate denar in ga dvigate – kadarkoli želite in kolikor želite.
- Desnega, na katerega lahko sicer polagate denar, ne veste pa, ali ga boste lahko kdaj tudi dvignili.
Preden berete dalje, odgovorite na vprašanje:
Na katerega od teh računov boste polagali denar?
Denar lahko vložite le na en račun, lahko ga poljubno razporedite na dva ali vse tri od teh računov. Imate sto odstotkov denarja.
Koliko ga daste na levi, srednji in koliko na desni račun?
Odgovore zapišite, da boste kasneje v razlagi lahko ugotovili, kako funkcionirate. Sedaj berite dalje.
Koliko vaših misli in energije je usmerjenih v preteklost? Razmislite in odgovorite v odstotkih od 0 do 100 ter odgovor zapišite. Koliko vas skrbi prihodnost? Razmislite in odgovorite v odstotkih od 0 do 100 ter zapišite.
Če gornje denarne račune pretvorimo v energijske račune, je levi račun vaša preteklost, srednji račun je sedanjost, desni račun pa je vaša prihodnost, tisto, kar šele bo, ko bo, če bo.
Sedaj preverite, kaj ste zapisali. Koliko denarja ste vložili na levi račun? Koliko vaših misli je usmerjenih v preteklost? Seštevek predstavlja delež energije, ki jo imate ujeto v preteklost. Kakšni so vaši »izvidi«? 10, 20, 30 odstotkov? To pomeni 10, 20, 30 odstotkov vaše energije, ki je ujeta v preteklosti in vam ni na razpolago tukaj in sedaj.
Preverite še, kaj ste zapisali pri desnem računu. Koliko denarja ste vložili na desni račun? Koliko vas skrbi prihodnost? Seštejte; 10, 20, 30 odstotkov? Tudi ta energija je vezana, in sicer vaši prihodnosti in vam prav tako ni na razpolago za de- lovanje zdaj.
Če ste 100 odstotkov denarja vložili na srednji račun in se po nepotrebnem ne ubadate s preteklostjo in vas ni strah priho- dnosti, vam čestitam. Delujete v sedanjem trenutku.
Pri denarju nam je kristalno jasno, da ga ne bomo vlagali na račun, od koder ga ne moremo dvigniti (levi in desni). Pri energiji in mislih pa se zaplete, čeprav stvari funkcionirajo po istem principu. Denar = energija = misel.
Če je 20 odstotkov vaših misli ujetih v preteklost in vas 30-odstotno skrbi prihodnost, pomeni, da tukaj in zdaj funk- cionirate le s 50 odstotki energije. Lahko si čestitate. Pomis- lite, kaj vse vam kljub temu uspe doseči. Samo pomislite, kaj vse vam še bo, ko boste uporabljali 100 odstotkov energi- je zdaj, v sedanjosti, ko z njo zares lahko nekaj naredite. Nič več za »travmiranje« o preteklosti in skrbi o prihodnosti. Preteklost je mimo, četudi še toliko svojih misli (energije) vlagate vanjo. Se ubadate z njo v smislu: vse bi bilo drugače, če bi namesto tega naredil tisto; kako bi bilo, če bi se odločil drugače, in ne tako, kot sem se … Zgodila se je, ne morete je več spremeniti. V bistvu samo zapravljate svojo energijo, ko se ukvarjate s »kaj bi, če bi« scenariji. Sprejmite preteklost. Poglejte, zakaj se je zgodilo, kar se je. Naučite se iz nje, da je ne boste ponavljali. Nehajte se ukvarjati z njo. S tem sprostite ujeto energijo in jo prenesete v tukaj in zdaj. Ko ste energijo poklicali nazaj iz preteklosti in prihodnosti, jo imate na razpolago 100 odstotkov za to, da delate tukaj in zdaj, ko edinole resnično lahko nekaj storite.
Ko ste s pozornostjo in energijo tukaj in zdaj, delajte stvari korak za korakom. V vsak korak vložite 100 odstotkov po- zornosti in energije. Vaš dosežek bo tako sestavljen in samih 100-odstotnih korakov.
Tako je tudi končni rezultat lahko le 100-odstoten.
Svojo prihodnost si kreirate sami, na podlagi svojih seda- njih misli. Pomembno je, da to niso misli negotovosti in strahu. Razmišljajte o tem, kaj si želite, ne o tem, česa se bojite. Srečno, zagotovo vam bo uspelo.
Misel = energija = denar. To, o čemer razmišljate, si ustvarite (kupite).
(Odlomek iz knjige “Zdravje in Jaz – Prijatelja”, avtorica Nena Veber; risba: Mandala Miselni odmev, avtorica Nena Veber)
by Nena Veber | Jan 3, 2021 | Blog
Sr(e)čno
Ljudje smo celostna bitja. Ne le gora mišic in kosti. Imamo še čustva, energijo, misli. Fino je, če se tega zavedamo. Že kot otroke so nas učili, da je pomembno, da poskrbimo za svojo higieno (se prhamo, umivamo zobe, se počešemo, postrižemo, oblečemo sveža oblačila …). Vse to naredimo na fizičnem nivoju. Ker je prav. Bolje se počutimo, ko smo sveži in čisti. Naša srečanja in kontakti, bivanje s soljudmi so bolj prijetni, če smo urejeni, dišeči in sveži, ne smrdeči in zatohlo puhteči vse naokrog.
Kar so nas večinoma pozabili naučiti, je, kako naj poskrbimo za svojo mentalno higieno in lepo »psihofrizuro«. Kaj naj naredimo s čustvenimi stiskami in stanji, ki nas obremenjujejo. Velikokrat so nas celo vzgajali tako, da smo smeli biti veseli in srečni, žalostni in prestrašeni pa že ne več.
»Kar pogumen bodi. Kar potrpi. Saj ni tako hudo. Saj bo minilo.«
»Nič ne bodi žalostna. Nisi lepa, če se takole grdo pačiš. Raje se smej.«
Znamo umiti fizično nesnago s telesa, oprati svoja oblačila, jih lepo zlikati. Večinoma pa ne vemo, kako odplakniti mentalno navlako in nesnago, ki nas duši. Kaj narediti s strahovi, jezo, zamerami, žalostjo. Se pretvarjamo, da jih ni. Jih sploh ne upamo začutiti in jih spoznati. Si jih priznati. Priznati, da so. Da nas obremenjujejo. Jih tlačimo pod preprogo (v podzavest).
To je približno tako, kot bi leta dolgo vso nesnago, ki se nabere v stanovanju, počistili samo tako, da jo enostavno pometemo pod preprogo. In se pretvarjali, da je ni tam. Saj na zunaj, na prvi pogled ni vidna. Globoko v sebi bi seveda vedeli, da je tam. Ker bi vsakič, ko bi šli čez preprogo, začutili kup pod nogami. Pa bi le pregnali te občutke in se delali, da ni nič.
Si predstavljate, kako težko bi lovili ravnotežje, ko bi šli čez preprogo, ki bi bila dvignjena od tal že en meter, ker bi bilo pod njo toliko nesnage? Tako vse težje lovimo svoje psihično ravnovesje, če se bojimo soočiti s svojimi čustvi, si priznati, kaj se nam dogaja. Ker vse skupaj leta in leta samo tlačimo vase in se delamo, da ni nič.
Ne bojmo se spregovoriti o tem. Za začetek bo pomagalo že, da kar sami s seboj. V mislih ali naglas. Ko smo na sprehodu, pod prho, med tekom. To je tisti prvi ventil, ki ga lahko odvijemo, in napetost začnemo spuščati iz sebe. Če pridemo do točke, ko ne vemo, kako dalje, poiščimo pomoč strokovnjaka. Vsega vedno ne znamo in ne zmoremo sami. Zato je pametno, da poiščemo pomoč tistega, ki to zna. Zato ne bomo nič manj »normalni« ali »vredni«. Kvečjemu bolj pogumni, ker bomo iskreni sami s seboj. Saj avta, ko začne pihati in sopihati in čudno škripati ter zasvetijo vse mogoče in nemogoče lučke in opozorila, verjetno tudi ne popravljate sami, če niste mehanik. Ga peljete na servis ali samo lučke izklopite in se pretvarjate, da ni nič? Tako kot znamo z avtom in drugimi aparaturami in pripomočki, ko ne delujejo optimalno, bi bilo koristno, da bi znali še sami s seboj. Tako kot gremo k zdravniku in na rentgen, k mavčarju po mavec, če zlomimo nogo, bi bilo dobro iti po oporo in pomoč, če se psihično zlomimo. Najpametneje seveda že prej, ko začutimo, da nam je težko. Ni treba čakati do zadnjega trenutka, da se čisto sesujemo.
Velikokrat mi ljudje rečejo, da po sebi in svojih čustvih že ne bodo »brskali«. »Kaj pa če kaj najdem?«
A ni bolje, da najdemo? Potem lahko nekaj naredimo s tem, kar smo našli. Kaj pa če so v nas neodkriti talenti, sposobnosti, zakladi, ki se jim s tem, ko si ne upamo soočiti se s seboj in se raziskati, odpovemo? Mene bi bilo tega veliko bolj strah. Da ne najdem in izkoristim vsega, kar prinašam s seboj. Ker si ne upam začutiti in ugotoviti, kdo in kaj sem.
Vsega ne moremo videti z očmi ali prijeti z rokami. Naučimo se gledati s srcem. Ni lahko. Ni nemogoče. Je pa vredno, ko pridemo do tja. Sr(e)čno.
(Odlomek iz knjige “Zdravje in Jaz – Prijatelja”, avtorica Nena Veber, risba: Mandala srce, avtorica Nena Veber)
by Nena Veber | Jan 3, 2021 | Blog
Praktični primer
Delam IMT® s športnim trenerjem, ki je tudi lastnik kluba. Omeni, da ga moti, da ne more izklopiti misli. Težave, ki jih rešuje kot lastnik kluba, »prinese« s seboj na trening. Namesto da bi bil osredotočen na trening in športnike, mu misli uhajajo k skrbem.
Prosim ga, naj pove, kaj vse ga moti med treningom. Našteva: skrbi glede vodenja ekipe, usklajevanja urnika, spletne strani, organizacije tabora, pridobivanja novih strank, projektov, pravnih zadev, finance … Rečem, naj mi da svoj nahrbtnik. Vpraša, ali me zanima, ali bo zdržal brez njega, ker ima v njem vse, kar potrebuje, da funkcionira (računalnik, ključe, blok …). Ne, odgovorim.
Naberem kamne. Nanje napišem njegove težave. Zložim jih v nahrbtnik. Rečem mu, naj s tem »ruzakom« na hrbtu vodi treninge toliko dni, kot je kamnov v njem. Trinajst jih je. »Težek je,« mi reče. Ja, vem.
Kaj je IMT®?
Kdaj, kdo naj dela z mentalnim trenerjem?
IMT® je celostno usposabljanje za lažji vsakdan. Tehnika, ki sem jo začutila in intuitivno začela uporabljati, ko mi je bilo v življenju najtežje. Zorela in rasla je skupaj z menoj. Pomagala mi je, da sem se celostno pozdravila in vzpostavila porušeno ravnovesje. Fizično in psihično. Tako je z delom na sebi nastal proces, tehnika, ki sem jo poimenovala IMT® – intuitivni mentalni trening.
Na IMT® se z mojo pomočjo naučite, kako si lahko v vsakodnevnem življenju učinkovito pomagate sami. Se opazujete, se naučite poslušati, začutiti. Si upate priznati, kaj se vam dogaja. Se poglobite vase. Odkrijete svoje potenciale.
Zato menim, da je IMT® primeren prav za vsakogar. Vedno, ko se znajdemo na razpotju in potrebujemo podporo, da lažje ugotovimo, kako oziroma kam naprej.
Na IMT® se športniki učimo vizualizacije za lažje, hitrejše doseganje rezultatov, odpravljanje težav, kot so strah pred poškodbami, nezaupanje vase, slaba koncentracija, strah pred napakami. Poslovneži želijo pomoč pri realizaciji ciljev, vodenju sodelavcev, odpravljanju stresa.
Mame, očetje, babice, dedki … pridejo izboljšat komunika- cijo, odpravit nerazumevanje v odnosih. Z dijaki in študenti z IMT® raziskujemo, kako izboljšati učne navade, načrtovati učenje, izboljšati koncentracijo, odpraviti strah pred izpiti ali učitelji. Starši, učitelji, trenerji poiščejo pomoč, ker želijo izboljšati odnose, biti slišani in se naučiti poslušati, živeti v harmoničnih odnosih. In še in še. Omejitev ni, lahko se dotaknemo vseh področij, kjer delujemo in želimo nekaj spremeniti, nadgraditi, delati drugače, boljše.
In kaj je bistvo učenja?
Ni v tem, ali boš zdržal brez nahrbtnika, ampak ali boš zdržal z njim in vsem (ne)potrebnim kamenjem v njem. In kako dolgo. Trinajst dni? Mogoče. Celo življenje? Dvomim.
Koliko odvečnih kamnov je pa v vašem »mentalnem ruzaku«? Boste zdržali? Jih znate vzeti ven? Se jim upate odpovedati?
(Odlomek iz knjige “Zdravje in Jaz – Prijatelja”, avtorica Nena Veber; foto: Tina Dokl)
by Nena Veber | Jan 3, 2021 | Blog
Imate radi zgodbe? Jaz jih obožujem. Veliko poučnih sporočil najdemo v njih. Poglejmo si zgodbo o tem, komu in kako zares lahko pomagamo.
V neki vasi se je rodil izjemno bister deček s pomembnim poslanstvom. Ko je bil star deset let, je zbral svoje najbližje. Povedal jim je, da odhaja v svet. Pomagal bo ljudem, rešil svet. Naredil nekaj velikega. To je njegovo poslanstvo.
Čez deset let se je vrnil. Povedal je, da je svet ogromen. Prevelik zanj. Ne bo ga mogel rešiti. Zato se je odločil, da bo zmanjšal območje svojega delovanja. Omejil se bo na svoj kontinent. Odšel je.
Spet je minilo deset let. Ko se je vrnil, je povedal, da je tudi domači kontinent prevelik. Zato je sklenil, da bo reševal le lju- di v svoji državi. In je odšel.
Čez deset let se je vrnil. Ugotovil je, da je država velika. V njej živi ogromno ljudi. Najbolje bo, da se omeji le na pokra- jino, iz katere izhaja. Vesel svoje modre odločitve je odšel izpolnjevat svoje poslanstvo.
Čez deset let se je spet vrnil, da pove, kako mu gre. Pojasnil je, da velikost pokrajine presega njegove sposobnosti. Delal bo le v rodnem mestu.
Po desetih letih je spet zbral svoje najbližje. Priznal, da ne ve, ali mu bo uspelo. Ljudi v mestu je ogromno, njihovih težav še več. Deloval bo le v svoji mestni četrti. Tako ima več možnosti.
Po naslednjih desetih letih je na srečanju s svojimi najbližjimi povedal, da je videl ogromno sveta, se srečal z mnogimi ljudmi in na podlagi vseh izkušenj ugotovil, da je celo mestna četrt prevelika zanj. Odslej bo pomagal le ljudem v svoji ulici. Njih pozna najbolje, tako so njegove možnosti za izpolnitev poslanstva večje.
Spet je minilo deset let. Njegovi najbližji, kar jih je še živelo, so napeto čakali srečanja z njim. Zaupal jim je, da je precenil svoje moči. Uvidel, da je tudi ulica prevelik zalogaj. Pomagal bo le še svoji družini.
Po desetih letih so se spet srečali. Zdaj že 90-letni starec jim je povedal, da je prišel do ključnega spoznanja, ki bi ga rad delil z njimi:
»Ugotovil sem, da sem naredil veliko napako. Slepil sem se, da lahko rešim cel svet in vse ljudi v njem. Zdaj vem, da bi moral začeti pri sebi. Najprej spoznati in razumeti sebe. Pomagati sebi. Potem bi bil mogoče dovolj moder in izkušen, da bi lahko pomagal še komu – svoji družini, sosedom v ulici, prebivalcem svoje četrti, mogoče komu od meščanov …«
Konec zgodbe. Nov začetek. Za razmislek o nauku. Kako pa mi? Pomagamo sebi?
(Odlomek iz knjige: “Zdravje in Jaz – Prijatelja”, avtorica Nena Veber)
